Izgradnja mreže 0. reda

 

Kombinirana geodetska mreža (poznana tudi pod imenom mreža 0. reda) je bila vzpostavljena v okviru projekta Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav, ki se je izvajal med leti 2013 in 2016 v okviru Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Pred pričetkom izgradnje kombinirane geodetske mreže je bila v okviru idejnega projekta njene vzpostavitve opravljena obsežna analiza, v kateri se je določilo optimalno število točk, njihova razporeditev in končna lokacija. Pri tem so bili upoštevani oblika in velikost državnega ozemlja, reliefne danosti, vegetacija, geološke, hidrološke in geotektonske danosti ter drugi vplivni dejavniki. Osnovo za določitev makrolokacij točk so predstavljale osnovne geometrijske lastnosti državnega ozemlja. Postavljena sta bila dva geometrijska kriterija:

  • točke mreže naj bodo čim vsaksebi oziroma na kar največji medsebojni oddaljenosti in
  • točke mreže naj čim bolj enakomerno pokrivajo celotno državno ozemlje.

Analizirane so bile konfiguracije mreže z različnim številom točk. Kot najprimernejša je bila izbrana konfiguracija mreže s šestimi točkami. Predvidene makrolokacije (območja znotraj krogov s polmerom 25 km in hkrati znotraj državnega ozemlja) in končne mikrolokacije točk so prikazane na spodnji sliki.

Za posamezno točko je bilo znotraj pripadajoče makrolokacije izbranih več mikrolokacij, katerih primernost se je ocenjevala na podlagi sledečih dejavnikov:

  • Reliefne danosti: Za vsako izbrano mikrolokacijo so se preverile reliefne oblike v njeni neposredni okolici, z namenom analize primernosti mikrolokacije za izvajanje GNSS-opazovanj. Dodatno je bila analizirana tudi primernost dostopa do mikrolokacije za namen izgradnje točke in seveda za namen izvajanja geodetskih del.
  • Vegetacija: Za posamezno mikrolokacijo se je naredila analiza vpliva okoliške vegetacije na vidnost neba in na vpliv večpotja. V kombinaciji z analizo reliefa so bile izdelane karte vidnosti neba.
  • Geološke, hidrološke in geotektonske danosti: Za izbrane mikrolokacije so se izdelale podrobne geološke ocene in poročila o litostratigrafskih in hidroloških značilnostih lokacije.
  • Drugi dejavniki: Prisotnost za GNSS in gravimetrična opazovanja motečih objektov in naprav, bližina moteče prometne infrastrukture, možnosti priključitve na električno in telekomunikacijsko infrastrukturo, prostorska ureditev (dovoljeni posegi v prostor na območju izbrane mikrolokacije, predvideni posegi v prostor v okolici mikrolokacije) in lastništvo parcele (državna ali občinska last).

Poleg naštetih dejavnikov je morala mikrolokacija ustrezati tudi smernicam EUREF za vzpostavitev mrež stalno delujočih GNSS-postaj, višinske mreže in gravimetrične mreže. Iskanje primernih mikrolokacij, ki bi izpolnjevale vse zahtevane pogoje je bil zahteven in dolgotrajen projekt. Opravljenih je bilo veliko usklajevanj z upravniki ali lastniki državnih ali občinskih parcel, na kateri naj bi stala posamezna točka, pogovorov in pogajanj z zasebnimi lastniki sosednjih parcel posamezne mikrolokacije glede samega dostopa do točk in izgradnje potrebne električne in telekomunikacijske infrastrukture. Na koncu so bile za točke kombinirane geodetske mreže izbrane sledeče lokacije: Areh (Pohorje), Kog (Prlekija), Korada (Goriška brda), Prilozje (Bela krajina), Šentvid pri Stični (Dolenjska) in Koper (Primorska).

Vse točke, razen koprske, so bile v celoti zgrajena na novo. Glavno stabilizacijo vsake točke predstavlja armiranobetonski steber, postavljen na pilotirano armiranobetonsko temeljno ploščo. Referenčne točke so stabilizirane ali na stebru (ena ali dve referenčni GNSS-točki, morebitna referenčna točka v osi stebra) ali na temeljni plošči (matična referenčna točka, trije referenčni reperji). V bližnji okolici vsake točke so se stabilizirale še tri ali štiri točke zavarovalne terestričen in nivelmanske mreže.

Več o izgradnji kombinirane geodetske mreže si lahko preberete v članku Vzpostavitev kombinirane geodetske mreže v Sloveniji in analiza njenega delovanja v obdobju 2016–2018.